Objave

Bogomolka

Slika
“Še malo pa jo bom dosegla.” Lačna bogomolka nepremično zre v svojo prihodnjo žrtev in se pri tem skuša čimbolj zliti z okolico. Nenavadna oblika in travnato zelena barva ji pomagata, da se ji to tudi uspe. Žrtev se ji medtem nič hudega sluteč počasi približuje, medtem ko zadovoljno grize liste zelenjave na vrtu. “Morda bom še bolj neopazna,” pomisli, “če bom oponašala ples listov v vetru”. In se začne zibati v njihovem ritmu. Bogomolka skrita med travo (foto: MBZ). Bogomolka je v svetu žuželk eden najstrašnejših plenilcev. Zato je neverjetno samozavestna, in če se ji kdo približa, se prav nič ne prestraši. Najraje pleni druge žuželke in prav nič je ne zmoti, če so večje od nje. Pogled bogomolke (foto: MBZ). Plen se ji končno dovolj približa in bogomolka bliskovito iztegne svoje trnaste sprednje okončine ter ga zgrabi. A še preden dobro pomalica, se ji približa lačna ptica. Bogomolka se hitro postavi v svarilno držo. Dvigne sprednje okončine in jih razpre, da

Rdeči škratci (šuštarji)

Slika
Nežni sončni žarki pobožajo hladno skorjo stare lipe in ne mine dolgo, ko začne njeno deblo krvaveti. Na stotine rdečih škratcev različnih starosti pritegne njena toplota. A deblo ne krvavi zaradi poškodb, ki bi jih povzročile majhne stenice, saj se prehranjujejo predvsem z lipovimi semeni. Živo rdeča barva prihaja od njihovih kril, ki se živo svetijo na soncu. Škratci, ki so preživeli zimo, so se parili zgodaj spomladi, zdaj pa so odrasli že njihovi potomci. Sredi poletja smo in v samici rdečega škratca se je prebudila želja po parjenju. Odkar se je izvalila, je minilo že osem tednov in vmes se je petkrat levila, preden je končno odrasla. Ves čas je živela med drugimi ličinkami, ki so prav tako po vsaki preobrazbi postale večje. Škratcev je veliko, zato partnerja ni težko najti. Naša samica je sicer precej sramežljiva, na kar kažejo že njena kratka krila, in se zato ne izpostavlja rada. Njene dolgokrile sovrstnice so veliko pogumnejše in rade raziskujejo. Ker pa se zato bolj iz

Vrtni polž

Slika
Na vrtu prav po polžje počasi leze vrtni polž. Z očmi na daljših tipalkah pregleduje okolico, s čutili na krajših tipalkah pa išče vonj po kakšni slastni rastlinski hrani. Nekaj zazna in se obrne v smer, od koder prihajajo omamne dišave. Ko prileze do hrane, jo najprej pokusi, da se prepriča, ali je res tako dobra, kot diši. Šele potem pogumneje "zagrize" vanjo. Mali vrtni polž (foto. MBZ). Še nedavno je bil zakopan pod zemljo, kjer je preživljal zimo v 10 centimetrov globoki luknjici, ki jo je zgladil s sluzjo, ter zaprl vhod s prstjo in listjem. Za dodatno zaščito je zaprl ustje hišice s tanko opno, ki jo je premazal s kašasto snovjo iz črevesja ter rjavkasto lepljivo plastjo. Ustje hišice je usmeril navzgor, tako da je spomladi deževje omehčalo zaščito in je lahko pokukal ven. Vrtni polž zakopan v podlago (foto: MBZ). Zdaj je pomlad, in čas je za parjenje. Mladi polžki morajo do zime zrasti vsaj en centimeter, da jo bodo lahko preživeli. Ker se moraj