Vrtni polž

Na vrtu prav po polžje počasi leze vrtni polž. Z očmi na daljših tipalkah pregleduje okolico, s čutili na krajših tipalkah pa išče vonj po kakšni slastni rastlinski hrani. Nekaj zazna in se obrne v smer, od koder prihajajo omamne dišave. Ko prileze do hrane, jo najprej pokusi, da se prepriča, ali je res tako dobra, kot diši. Šele potem pogumneje "zagrize" vanjo.

Mali vrtni polž (foto. MBZ).

Še nedavno je bil zakopan pod zemljo, kjer je preživljal zimo v 10 centimetrov globoki luknjici, ki jo je zgladil s sluzjo, ter zaprl vhod s prstjo in listjem. Za dodatno zaščito je zaprl ustje hišice s tanko opno, ki jo je premazal s kašasto snovjo iz črevesja ter rjavkasto lepljivo plastjo. Ustje hišice je usmeril navzgor, tako da je spomladi deževje omehčalo zaščito in je lahko pokukal ven.

Vrtni polž zakopan v podlago (foto: MBZ).

Zdaj je pomlad, in čas je za parjenje. Mladi polžki morajo do zime zrasti vsaj en centimeter, da jo bodo lahko preživeli. Ker se morajo čimprej izvaliti, se starši potrudijo, da odložijo jajčeca najkasneje do junija. Ker pa pri polžih vse teče zelo počasi, si mora naš polž za parjenje vzeti veliko časa. Najprej si ga vzame za to, da najde partnerja, s katerim se bosta dovolj privlačila.

Oglejte si odlaganje jajčec pri malem vrtnem polžu.

Po dolgem iskanju ga končno najde in zdaj je čas za medsebojno osvajanje. Polža dvigata glavi, se nežno dotikata s tipalkami in podplati ter rahlo nihata. Po okoli dvajsetih urah je prvi pripravljen, drugemu pa še ni do parjenja, zato se začneta prerivati. Po dodatnem osvajanju se končno res začneta pariti in se pri tem zbadata v podplat z aragonitnim bodalcem.

Oglejte si parjenje vrtnega polža.

Po izmenjavi semenčic je parjenje opravljeno, in polža gresta vsak po svoje. Po štirih do šestih tednih bosta odložila jajčeca v podobne jamice, kot so tiste, v katerih sta prezimovala. Pri polžih je tudi odlaganje jajčec neverjetno zamudno, zato bo trajalo dvajset do trideset ur. Po slabem mesecu se bodo izvalili nežni polžki, ki bodo še deset dni živeli v jamici in jedli ostanke jajčec, dokler se jim hiška ne bo utrdila. Nato bodo kar se da hitro zlezli na rastline, da jih ne bi našli talni plenilci. 

Tam se pred sušo skriva tudi naš polž. Čeprav ima pet centimetrov visoko hiško, ga ta ne obrani pred poletno vročino. Njegovi sovrstniki so se prav tako skrili na hladnejša mesta na drevesa, zidove, skalne razpoke in pod zemljo. Kadar vročina traja samo podnevi, polž zvečer pride iz zavetja in se odpravi iskat hrano.

Ker pa tokrat vročina ne pojenja, v skrivališču začne obdobje mirovanja. Tudi tokrat zapre hiško z opno iz sluzi, poleg tega pa močno upočasni življenjske procese. Ko bo postalo vlažneje, se bo spet prebudil, če pa bo suša trajala dlje, bo hiško zaprl z dodatnimi opnami, ki ga bodo varovale, dokler ga prijetno vreme ne bo izbezalo na plan.

Oglejte si še nekaj zanimivosti iz sveta polžev.

Zanimivosti

- Vsak polž ima tako ženske kot moške spolne organe (je hermafrodit).

- Veliki vrtni polži živijo predvsem na apnenčastih tleh v grmovju zraven polj, poti in cest, v močno zaraščenih vrtovih, pokopališčih in parkih, pa tudi v resavah na robu listnatih in mešanih gozdov. 

- Prehranjujejo se z rastlinsko hrano. 

- Do zime zrastejo do enega centimetra, odrastejo pa šele po drugi zimi.

- Tako veliki vrtni polž kot robustni in slamnati, ki živita tik ob morju in sta že ogrožena, so zavarovani.

Lektorirala Ana Bohte