Bogomolka

“Še malo pa jo bom dosegla.” Lačna bogomolka nepremično zre v svojo prihodnjo žrtev in se pri tem skuša čimbolj zliti z okolico. Nenavadna oblika in travnato zelena barva ji pomagata, da se ji to tudi uspe. Žrtev se ji medtem nič hudega sluteč počasi približuje, medtem ko zadovoljno grize liste zelenjave na vrtu. “Morda bom še bolj neopazna,” pomisli, “če bom oponašala ples listov v vetru”. In se začne zibati v njihovem ritmu.

Bogomolka skrita med travo (foto: MBZ).

Bogomolka je v svetu žuželk eden najstrašnejših plenilcev. Zato je neverjetno samozavestna, in če se ji kdo približa, se prav nič ne prestraši. Najraje pleni druge žuželke in prav nič je ne zmoti, če so večje od nje.

Pogled bogomolke (foto: MBZ).

Plen se ji končno dovolj približa in bogomolka bliskovito iztegne svoje trnaste sprednje okončine ter ga zgrabi. A še preden dobro pomalica, se ji približa lačna ptica. Bogomolka se hitro postavi v svarilno držo. Dvigne sprednje okončine in jih razpre, da pokaže temne, očesom podobne pege na notranji strani. Ker pege spominjajo na oči, ptič pomisli, da je naletel na veliko večjo žival, kot je bogomolka v resnici. Ko le-ta za posebno zastrašujoč učinek doda še sikajoč zvok z drgnjenjem zadka ob delno dvignjena krila, ptica raje ne tvega in se odpravi iskat hrano drugam.

Oko na sprednji okončini (foto: MBZ)

Bogomolka pa se nameni nad naslednjo žrtev. Najraje ima druge žuželke, lahko tudi take, ki jo prekašajo v velikosti. Njene večje sorodnice se lotijo celo manjših ptičev in plazilcev. Ponovno se zlije z okolico in se postavi v značilno držo s sprednjimi nogami upognjenimi pred glavo, kar spominja na molitev.

Zanimivosti

• Poznamo okoli 2000 vrst bogomolk. Večinoma so tropske, 18 pa jih najdemo tudi v južni in osrednji Evropi. Najpogostejša evropska vrsta je navadna bogomolka Mantis religiosa, ki domuje tudi pri nas. Je zelena, včasih pa tudi rjava.

• Bogomolke so pravzaprav najbližji sorodniki ščurkov. Imajo podaljšane prve okončine in podaljšan vrat ter za žuželke neverjetno gibljivo glavo, ki pregleduje okolico. 

• Ime bogo-molka so dobile po značilni drži, ki spominja na molitev. Zato so v mnogih kulturah veljale za svete živali. 

• Navadna bogomolka (Mantis religiosa) živi na neobdelanih travnikih in v grmovju. 

• Parjenje je za samca, ki je precej manjši od samice, življenjsko nevarno. Samice se med parjenjem močno oprime, da se ne bi mednju vrinil drug samec, pri tem pa mora biti zelo previden, da ga močnejša in večja samica po parjenju ne pojé. To dejanje ni samo posledica dejstva, da je samica v obdobju parjenja zelo nasilna, ampak tako dobi beljakovine, ki jih potrebuje za razvoj jajčec.

• Bogomolka sicer leti, vendar ne tako vešče kot kačji pastirji ali tako hitro kot čebele. Njena krila so velika in delujejo kot jadro. Ob nevarnosti poletijo z ene travne bilke na drugo in se hitro zlijejo z okolico.

• Bogomolke se podnevi skrivajo pred pticami in ostalimi velikimi plenilci, ponoči pa morajo biti previdne, da jih z eholokacijo, nekakšnim sonarjem, ne najdejo netopirji. Bogomolke menda med letom lahko zaznajo netopirje in se jih otresejo tako, da se vrtoglavo spustijo k tlom.?

• Bogomolko težko opaziš, pa četudi ždi čisto blizu. Lahko se zgodi, da vam bo priletela na rokav. Pri tem se ne bo prav nič prestrašila, ampak vas bo gledala naravnost v oči češ "Kaj bi pa ti zdaj rad?" 

 Lektorirala: Ana Bohte