Rdeči škratci (šuštarji)
Nežni sončni žarki pobožajo hladno skorjo stare lipe in ne mine dolgo, ko začne njeno deblo krvaveti. Na stotine rdečih škratcev različnih starosti pritegne njena toplota. A deblo ne krvavi zaradi poškodb, ki bi jih povzročile majhne stenice, saj se prehranjujejo predvsem z lipovimi semeni. Živo rdeča barva prihaja od njihovih kril, ki se živo svetijo na soncu.
Škratci, ki so preživeli zimo, so se parili zgodaj spomladi, zdaj pa so odrasli že njihovi potomci. Sredi poletja smo in v samici rdečega škratca se je prebudila želja po parjenju. Odkar se je izvalila, je minilo že osem tednov in vmes se je petkrat levila, preden je končno odrasla. Ves čas je živela med drugimi ličinkami, ki so prav tako po vsaki preobrazbi postale večje.
Škratcev je veliko, zato partnerja ni težko najti. Naša samica je sicer precej sramežljiva, na kar kažejo že njena kratka krila, in se zato ne izpostavlja rada. Njene dolgokrile sovrstnice so veliko pogumnejše in rade raziskujejo. Ker pa se zato bolj izpostavljajo plenilcem, je manj verjetno, da bodo živele dolgo in imele veliko potomcev.
Kratkokrile samice imajo po drugi strani zaradi previdnosti več naraščaja, zato se naša samica previdno loti iskanja samčka. Ko se najdeta, se začne parjenje. Skupaj bosta najmanj dvanajst ur, lahko pa se zgodi, da bosta “zlepljena” kar sedem dni. Tako si samček zagotovi, da bodo potomci res nosili njegove gene in ga ne bo izrinil drug samček, ki bi se paril s samico za njim.
Po približno dveh tednih se izvalijo ličinkice, ki bodo odraščale v skupini. K drugim škratcem jih bodo privlačile predvsem njihove vonjave, rade pa bodo imele tudi toploto, ki jo nudi osončeno deblo lipe. Ves čas druženja se bodo tudi dotikale s tipalkami in tako še okrepile medsebojno privlačnost.
Oglejte si nekaj zanimivosti o rdečih škratcih.
Rdeči škratci se parijo dvakrat. Odrasli škratci, ki so preživeli zimo, se parijo že aprila. Izvaljeni škratci se razvijajo osem tednov in se parijo sredi poletja. Njihovi potomci bodo odrasli do oktobra, in če prej ne bo prehudega mraza, bodo preživeli zimo.
V krogih raziskovalcev vedenja živali je že dolgo znano, da imajo živali (tudi nevretenčarji) različne osebnosti. Pri nevretenčarjih lahko tako v splošnem ločimo pogumnejše in radovednejše živali, ki so bolj izpostavljene plenilcem in redkeje preživijo dlje, ter manj predrzne živali, ki so previdnejše in manj izpostavljene plenilcem. Pri rdečih škratcih se samice z različnimi osebnostmi celo telesno razlikujejo. Dolgokrile so pogumnejše raziskovalke, kratkokrile pa so previdnejše skrivalke. Samčki imajo prav tako različne osebnosti, vendar jih ne moremo ločiti po telesnih značilnostih. (Gyuris et al. 2010)
Škratci lahko s svojimi izločki odganjajo plenilce in se med seboj obveščajo o nevarnosti. S svojimi izločki lahko celo ohromijo mravlje.
Lektorirala: Ana Bohte
Socha R. 1993. Pyrrochoris apterus (Heteroptera) - an experimental model species. Eur. J. Entomol. https://www.eje.cz/pdfs/eje/1993/03/01.pdf
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_raspor_polona.pdf
Škratci, ki so preživeli zimo, so se parili zgodaj spomladi, zdaj pa so odrasli že njihovi potomci. Sredi poletja smo in v samici rdečega škratca se je prebudila želja po parjenju. Odkar se je izvalila, je minilo že osem tednov in vmes se je petkrat levila, preden je končno odrasla. Ves čas je živela med drugimi ličinkami, ki so prav tako po vsaki preobrazbi postale večje.
Škratcev je veliko, zato partnerja ni težko najti. Naša samica je sicer precej sramežljiva, na kar kažejo že njena kratka krila, in se zato ne izpostavlja rada. Njene dolgokrile sovrstnice so veliko pogumnejše in rade raziskujejo. Ker pa se zato bolj izpostavljajo plenilcem, je manj verjetno, da bodo živele dolgo in imele veliko potomcev.
Kratkokrile samice imajo po drugi strani zaradi previdnosti več naraščaja, zato se naša samica previdno loti iskanja samčka. Ko se najdeta, se začne parjenje. Skupaj bosta najmanj dvanajst ur, lahko pa se zgodi, da bosta “zlepljena” kar sedem dni. Tako si samček zagotovi, da bodo potomci res nosili njegove gene in ga ne bo izrinil drug samček, ki bi se paril s samico za njim.
Po približno dveh tednih se izvalijo ličinkice, ki bodo odraščale v skupini. K drugim škratcem jih bodo privlačile predvsem njihove vonjave, rade pa bodo imele tudi toploto, ki jo nudi osončeno deblo lipe. Ves čas druženja se bodo tudi dotikale s tipalkami in tako še okrepile medsebojno privlačnost.
Oglejte si nekaj zanimivosti o rdečih škratcih.
Zanimivosti
Rdeči škratec ni škodljivec, saj se pretežno prehranjuje le s semeni lipe in slezenovk (Malvaceae), med katere spada tudi hibiskus. Zlahka ga zamenjamo s kapusno stenico (Eurydema oleracea), ki se prehranjuje s kapusnicami.Rdeči škratci se parijo dvakrat. Odrasli škratci, ki so preživeli zimo, se parijo že aprila. Izvaljeni škratci se razvijajo osem tednov in se parijo sredi poletja. Njihovi potomci bodo odrasli do oktobra, in če prej ne bo prehudega mraza, bodo preživeli zimo.
V krogih raziskovalcev vedenja živali je že dolgo znano, da imajo živali (tudi nevretenčarji) različne osebnosti. Pri nevretenčarjih lahko tako v splošnem ločimo pogumnejše in radovednejše živali, ki so bolj izpostavljene plenilcem in redkeje preživijo dlje, ter manj predrzne živali, ki so previdnejše in manj izpostavljene plenilcem. Pri rdečih škratcih se samice z različnimi osebnostmi celo telesno razlikujejo. Dolgokrile so pogumnejše raziskovalke, kratkokrile pa so previdnejše skrivalke. Samčki imajo prav tako različne osebnosti, vendar jih ne moremo ločiti po telesnih značilnostih. (Gyuris et al. 2010)
Škratci lahko s svojimi izločki odganjajo plenilce in se med seboj obveščajo o nevarnosti. S svojimi izločki lahko celo ohromijo mravlje.
Lektorirala: Ana Bohte
Glavni viri:
Gyuris E. et al. 2010. Individual behaviour in firebugs (Pyrrhocoris apterus). Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences. http://rspb.royalsocietypublishing.org/content/278/1705/628Socha R. 1993. Pyrrochoris apterus (Heteroptera) - an experimental model species. Eur. J. Entomol. https://www.eje.cz/pdfs/eje/1993/03/01.pdf
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_raspor_polona.pdf
Komentarji
Objavite komentar